Vsako podjetje ima glede na svojo poslovno uspešnost bonitetno razvrstitev, ki izhaja iz določenih kriterijev. Bonitetna ocena temelji na razvrščanju podjetja znotraj primerljivih skupin, glede na panogo, velikost podjetja, velikost skupnih prihodkov, število zaposlenih in drugih kriterijev. Bonitetne ocene izvajajo za to specializirane bonitetne agencije. Bonitetne ocene izdelujejo tudi banke in druge finančne institucije, vendar le za lastno uporabo, ko se odločajo za naložbo v določeno podjetje.

Kaj je bonitetna ocena podjetja

Bonitetna oz. finančna ocena podjetja temelji na analizi podjetja v preteklem poslovnem letu. Bonitetna ocena je namenjena oceni poslovanja in prikazuje uspešnost in učinkovitost podjetja. Višje, ko je podjetje bonitetno razvrščeno (ocenjeno), manjše je tveganje pri poslovanju s takšnim podjetjem. Analiza poslovanja, ki je temelj bonitetne ocene se pripravlja na oceni računovodskih podatkov, katere se črpa iz računovodskih izkazov. Vsaka bonitetna hiša ima določene svoje kriterije oz. kazalnike za določanje bonitetne ocene. Na splošno se za analizo poslovanja podjetja uporabljajo enaki kazalniki.

Bonitetne ocene lahko razdelimo na tri vrste:

  • kreditna bonitetna ocena (credit rating)
  • nekreditna bonitetna ocena (non-credit rating)
  • ostale bonitetne ocene (other ratings)

Najpogosteje se uporablja kreditna bonitetna ocena oz. bonitetna ocena plačilne sposobnosti. Ta ocena predstavlja mnenje o kreditnem tveganju določenega podjetja. Znotraj kreditne bonitetne ocene ločimo:

  • kratkoročna bonitetna ocena (za poslovanje do 1 leta)
  • dolgoročna bonitetna ocena (ocena poslovanja nad 1 letom)

Dolgoročna ocena ima večjo težnost in se pogosteje uporablja, tako doma, kot v mednarodnem okolju.

Analiza podjetja – kazalniki

Anaiza podjetja, je osnova za določanje bonitetne ocene podjetja, temelji na različnih finančnih kazalnikih. Izbor kazalnikov je omejen na 6 najbolj relevantnih, ki se jih v praksi najpogosteje uporablja. Pri poslovanju podjetja se najpogosteje preverja ali je podjetje likvidno in uspešno, zato so kazalniki ločeni po katergorijah in sicer:

Kazalniki plačilne sposobnosti (likvidnosti)

  • Delež dolga v financiranju,
  • Kazalnik kratkoročne solventnosti,
  • Kazalnik odplačevanja oz. servisiranje dolga
  • Kreditna izpostavljenost iz poslovanja

Kazalniki uspešnosti

  • Kazalnik donosnosti sredstev (ROA)
  • Koeficient obračanja sredstev

Lestvica bonitetnih ocen

Lestvica bonitetnih ocen se od ocenjevalca do ocenjevalca razlikuje, načeloma je opredeljena s črkami od A do E. Najboljši bonitetni razred se ocenjuje z A in najslabši s črko E.

Namen uporabe bonitetne ocene

Podjetja in podjetniki na osnovi bonitetne ocene dobijo hitri signal, s kakšnim poslovnim partnerjem stopajo v poslovni odnos. Bonitetna ocena daje signal, kako tvegano je poslovanje z določeno stranko oz. poslovnim partnerjem. Podjetja na osnovi bonitetne ocene sprejemajo odločitve o poslovanju s posameznim podjetjem.

Banke bonitetno ocenjujejo svoje komitente, ko se odločajo za sklenitev naložbe s komitentom. Banke pri izdelavi bonitetne ocene podjetja izdelajo poglobljeno finančno analizo.

AJPES bonitetna lestvica

Bonitetni model S.BON AJPES razvrsti slovenske poslovne subjekte (podjetja, zadruge, samostojne podjetnike) glede na kreditno tveganje v 10 bonitetnih razredov s pripadajočimi bonitetnimi ocenami od SB1 do SB10, pri čemer je SB1 najboljša bonitetna ocena. Bonitetne ocene so definirane z verjetnostnim razponom, da bo pri konkretnem poslovnem subjektu prišlo do nastopa vsaj enega dogodka neplačila (stečaj, likvidacija in prisilna poravnava v primeru podjetij in zadrug ter osebni stečaj podjetnika in prisilna poravnava nad podjetnikom v primeru samostojnih podjetnikov) v obdobju 12 mesecev po datumu računovodskih izkazov, ki so bili podlaga za določitev bonitetne ocene.

Prvih 10 bonitetnih ocen (od SB1 do SB10) predstavlja razrede plačnikov, bonitetna ocena SB10d pa razred neplačnikov. Bonitetna ocena SB10d je pripisana poslovnim subjektom, pri katerih je dejansko prišlo do nastopa dogodka neplačila ne glede na bonitetno oceno, ki jo je imel subjekt pred nastopom dogodka neplačila. Verjetnost za nastop dogodka neplačila je najmanjša pri bonitetni oceni SB1 in z eksponentno funkcijo narašča s premikom proti bonitetni oceni SB10.

Razlaga bonitetnih ocen:

za podjetja in zadruge (47kB)
za samostojne podjetnike (47kB)

Bonitetna lestvica mednarodnih bonitetnih agencij (vir: Abanka)

 bonitetna lestvica