Vlada je v četrtek, 28.09.2017 sprejela paket davčnih sprememb, ki vključuje predloge novel štirih zakonov, njihova uveljavitev pa je predvidena 1. januarja 2018. Zakoni prinašajo izboljšave za osebe z nizkimi dohodki, napotene delavce in uporabnike vezanih knjig računov, obdavčitev normirancev pa ostaja enaka.

Zaslužki normiranih s.p.-jev NE BODO obdavčeni z dohodnino, temveč tako kot do zdaj – cedularno.

Kakšna bo torej obdavčitev normirancev po novem letu?

Pogoji za vstop v sistem obdavčitve po normiranih odhodkih ostajajo enaki. Torej – ne smete zaslužiti več kot sto tisoč evrov letno, če imate polno zavarovano vsaj eno osebo (denimo, običajni s.p.-ji) oziroma 50 tisoč evrov, če tega nimate (popoldanski s.p.-ji).

Nespremenjena ostaja tudi osnova za davek. To je 20 odstotkov letnih prihodkov, normirani odhodki bodo torej 80-odstotni. Sprva se je napovedovalo, da se bo višina normiranih odhodkov znižala s sedanjih 80 % na 70 oziroma 60%.

Davek prav tako ostaja dokončen – to je 20 odstotkov od davčne osnove oziroma preračunano, štiri odstotke od celotnih letnih prihodkov. Če ste torej imeli 50 tisoč evrov letnih prihodkov, bo davek dva tisoč evrov. In zaslužki se NE bodo vštevali v dohodnino

Za d.o.o.-je prav tako ostajajo pravila enaka – obdavči se 20 odstotkov prihodkov po 19odstotni stopnji. D.o.o.-ji sicer kot normiranci niso tako mamljivi, saj mora lastnik, če si želi izplačati denar iz podjetja oziroma dobiček, plačati še 25-odstotni davek.

Spremembe so torej  samo glede določb, s katerimi finančno ministrstvo  ocenjuje, da bo preprečilo zlorabe. Pričakujete torej lahko naslednje:

  • zavezanec bo moral izstopiti iz sistema, če bo imel v dveh zaporednih letih skupno več kot 300 tisoč evrov prihodkov. Tu je sprememba, in to na bolje. Zdaj mora normiranec izstopiti iz sistema, če v dveh zaporednih prejšnjih letih presega znesek 50 oziroma sto tisoč evrov, ne glede na to, koliko ga presega.
  • mož in žena ne bosta mogla oba imeti normirani s.p. tako kot zdaj, torej brez težav. Po novem pa bo Furs sešteval prihodke povezanih oseb. Torej, če bosta denimo popoldanska espeja normiranca (eden je v lasti moža, drugi žene) presegala skupne prihodke 50 tisoč evrov (vsak bi jih imel, denimo, 3o tisoč evrov) več kot dve zaporedni leti, ne bosta več smela biti v sistemu normirancev (temveč zgolj v sistemu obdavčitve po dejanskih odhodkih). Razen, če bosta dokazala, da res oba posebej opravljata dejavnost in ne gre zgolj za izkoriščanje ugodnejšega sistema obdavčitve po normiranih kot po dejanskih odhodkih.