Katera oblika je primernejša za vaše podjetje, s.p. ali d.o.o.
Odločitev ni odvisna od prometa, ampak od dveh stvari: koliko tvegate in koliko dobička ustvarite.
s.p. je enostavnejši in cenejši, a podjetnik za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, tudi osebnim.
d.o.o. ima ločeno premoženje, a več administracije, višje stroške in dve ravni obdavčitve — najprej na ravni družbe, nato ob izplačilu lastniku.
Pri majhnem obsegu z nizkim tveganjem je s.p. praviloma boljša izbira. Pri večjem dobičku, resnem tveganju odgovornosti ali več lastnikih je d.o.o.
1. Odgovornost: največja razlika
To je edina razlika, ki je ni mogoče popraviti z boljšim računovodstvom.
Pri s.p. ni ločnice med podjetjem in podjetnikom. Če dejavnost ustvari dolg, ki ga ne morete poravnati, upnik lahko poseže po vašem osebnem premoženju — prihrankih, avtomobilu, v skrajnem primeru nepremičnini.
Pri d.o.o. so obveznosti družbe njene. Družbeniki praviloma ne odgovarjajo za obveznosti družbe z osebnim premoženjem.
Ta zaščita ni absolutna. Odpade v primerih zlorabe pravne osebe, pri osebnih poroštvih — banke jih pri manjših družbah pogosto zahtevajo — in pri kršitvah dolžnosti poslovodstva.
Praktično merilo: vprašajte se, kolikšna je največja škoda, ki jo lahko povzročite eni stranki v enem poslu. Če je to znesek, ki bi vas osebno uničil, je d.o.o. resna možnost ne glede na obdavčitev.
Zato je oblika pomembnejša v gradbeništvu, projektiranju, svetovanju z visoko vrednostjo poslov, proizvodnji in povsod, kjer sklepate večje pogodbe, kot pri storitvah z majhnimi posamičnimi posli.
2. Obdavčitev
Tu je največ zmede, ker se primerjajo stopnje, ki se sploh ne nanašajo na isto osnovo.
| s.p. normiranec | s.p. dejanski odhodki | d.o.o. | |
| Osnova | prihodki minus pavšalni odbitek | dejanski dobiček | dejanski dobiček |
| Davek na ravni podjetja | 20 % oz. 35 % | dohodninska lestvica | 22 % |
| Davek ob izplačilu lastniku | — | — | 25 % na dividende |
| Davčne olajšave | ne | da | da |
| Prenos izgube | ne | da | da |
Stopnja pri d.o.o. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb v 60. členu določa splošno stopnjo 19 %, vendar se skladno s 64. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev od davčne osnove za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 davek plačuje po stopnji 22 %. Razlika treh odstotnih točk je namenski prihodek proračunskega sklada za obnovo.
Stopnja ob izplačilu. Dividende in drugi dohodki iz kapitala se obdavčijo po proporcionalni stopnji, ki je načeloma 25 %, brez upoštevanja davčnih olajšav.
Kaj to pomeni v številkah
Vzemimo d.o.o. z dobičkom 60.000 € pred davkom:
Dobiček pred davkom 60.000 €
DDPO 22 % − 13.200 €
──────────
Ostane v podjetju 46.800 €
Če lastnik vse izplača:
Dohodnina od dividend 25 % − 11.700 €
──────────
Neto v žepu lastnika 35.100 €
Skupna obremenitev pri polnem izplačilu: 41,5 %.
Če dobiček ostane v podjetju: 22 %.
Prav v tej razliki je bistvo. Dvojna obdavčitev nastopi šele ob izplačilu. Denar, ki ga pustite v podjetju za rast, investicije ali rezervo, je obdavčen enkrat.
Zakaj primerjava stopenj sama po sebi zavaja
Tri stvari, ki jih tabela ne pokaže:
Prispevki. Pri s.p. se prispevki določajo iz dobička in so pri višjih dobičkih znaten strošek. Pri d.o.o. je odvisno od tega, kako je urejen položaj direktorja družbenika — o tem imamo ločen članek.
Plača lastnika. Pri d.o.o. je plača direktorja davčno priznan odhodek družbe in znižuje davčno osnovo. Pri s.p. podjetnik sam sebi plače ne izplačuje.
Struktura izplačil. Pri d.o.o. se v praksi kombinira plača in dividenda. Ena sama pot je skoraj vedno slabša od premišljene kombinacije.
Zato zanesljive primerjave ni mogoče narediti iz odstotkov v tabeli. Potreben je izračun za vaše številke.
3. Stroški in administracija
| s.p. | d.o.o. | |
| Ustanovitev | brezplačna prek SPOT | brezplačna pri enostavni, notar pri zapleteni |
| Osnovni kapital | ni ga | najmanj 7.500 € |
| Vodenje knjig | normiranec: poenostavljene evidence | vedno dvostavno knjigovodstvo |
| Letno poročilo AJPES | normirancem praviloma ni treba | obvezno |
| Zaprtje | preprosto in brezplačno | zahtevnejše, likvidacijski postopek |
| Stroški računovodstva | nižji | višji |
Osnovni kapital ni izgubljen denar. Po vplačilu je na voljo za poslovanje družbe. Je pa likvidnostna zahteva ob ustanovitvi.
Razlika v stroških računovodstva je pri majhnem obsegu občutna, pri večjem pa se relativno zmanjša. Če vas od d.o.o. odvrača samo ta strošek, ste najverjetneje še v fazi, ko s.p. zadostuje.
4. Kdaj zadostuje s.p.
Pošteno: pri večini malih dejavnosti v Sloveniji.
- opravljate storitve z nizkim tveganjem odgovornosti,
- ste sami, brez partnerjev,
- dobiček je zmeren in ga v celoti porabite zase,
- nimate večjih investicij ali potrebe po zunanjem kapitalu,
- ne načrtujete prodaje podjetja,
- vrednost posameznega posla je majhna.
Svetovalec, oblikovalec, programer, frizer, mizar z manjšo delavnico — vsi ti so praviloma na boljšem s s.p., dokler se okoliščine ne spremenijo.
5. Kdaj se izplača d.o.o.
- Več lastnikov. S.p. ima lahko le enega nosilca. Če vstopa partner, je d.o.o. praktično edina pot.
- Resno tveganje odgovornosti. Gradbeništvo, projektiranje, proizvodnja, posli z visokimi zneski.
- Visok dobiček, ki ga ne porabite ves. Denar, ki ostane v podjetju, je obdavčen po 22 %.
- Zaposlovanje večjega števila ljudi.
- Vstop investitorja. Deleža v s.p. ni mogoče prodati.
- Načrtovana prodaja podjetja. Prodaja poslovnega deleža je nekaj povsem drugega kot prodaja dejavnosti pri s.p.
- Javni razpisi in večji naročniki, ki d.o.o. pogosto zahtevajo ali dajejo prednost.
- Poslovanje s tujino v večjem obsegu, kjer je d.o.o. tujim partnerjem razumljivejša oblika.
6. Česa ni mogoče preprosto vrniti nazaj
Iz s.p. v d.o.o. je pot ustaljena in ob izpolnjenih pogojih davčno nevtralna. Obratna pot ni enakovredna.
Prav tako niso enostavno reverzibilne:
- razmerja med družbeniki, če jih ob ustanovitvi ne uredite pisno,
- imena in blagovne znamke, vezane na obliko,
- dovoljenja in licence, ki jih je treba ob spremembi ponovno pridobivati,
- pogodbe z naročniki, ki jih je treba prenesti in ki jih nekateri naročniki uporabijo kot priložnost za ponovna pogajanja.
Zato je odločitev vredna enega posveta pred ustanovitvijo, ne po njej.
Kratek test
| Vprašanje | Nagiba k |
| Ali lahko en posel povzroči škodo, ki bi me osebno uničila? | d.o.o. |
| Ali imam ali pričakujem partnerja? | d.o.o. |
| Ali bo velik del dobička ostal v podjetju? | d.o.o. |
| Ali načrtujem prodajo ali vstop investitorja? | d.o.o. |
| Ali so moji posli majhni in tveganje nizko? | s.p. |
| Ali bom ves dobiček porabil zase? | s.p. |
| Ali mi je administracija resna ovira? | s.p. |
Če ste pri prvih štirih vsaj dvakrat prikimali, se izračun izplača.
Pogosta vprašanja
Pri kolikšnem prometu naj preidem na d.o.o.?
Prometne meje ni. Odločata dobiček in tveganje. Podjetje s 300.000 € prometa in 20.000 € dobička je lahko povsem primerno kot s.p.
Ali je d.o.o. bolj ugleden pri strankah?
Pri potrošnikih praviloma ne. Pri večjih naročnikih, javnih razpisih in bankah pogosto da.
Ali plačam manj davka, če imam d.o.o.?
Odvisno. Če dobiček puščate v podjetju, je obremenitev 22 %. Če ga izplačate v celoti, se dvigne na približno 41,5 %. Pri s.p. normirancu je odvisno od višine prihodkov.
Ali lahko imam s.p. in d.o.o. hkrati?
Da, vendar mora biti razmerje med njima jasno in poslovno utemeljeno. Posli med povezanimi osebami morajo biti sklenjeni pod tržnimi pogoji.
Kaj se zgodi z mojim s.p., če ustanovim d.o.o.?
Nič samodejno. S.p. lahko ostane, se zapre ali se prenese na družbo. Vsaka pot ima drugačne davčne posledice.
Ali direktor d.o.o. plačuje prispevke?
Da, način in višina pa sta odvisna od pravne podlage njegovega položaja. To je pomembna odločitev, ki jo obravnavamo v ločenem članku.
Kdo mora oddati letno poročilo?
D.o.o. vedno. Normirancem letnega poročila za javno objavo praviloma ni treba predložiti.
Naredimo izračun za vaš primer.
Odločitev med s.p. in d.o.o. ni davčna vaja — je odločitev o tem, koliko osebnega premoženja ste pripravljeni izpostaviti in kaj nameravate z dobičkom.
Sporočite nam predvideni promet, oceno stroškov in kolikšen del dobička bi porabili zase. Pripravimo primerjavo obeh oblik za vaš primer, skupaj z oceno stroškov ustanovitve in vodenja.
Povpraševanje:
- Telefon 03 713 30 30
- Email: info@rs-biro.si
- Ali preko spletnega obrazca, gumb spodaj desno.
RS-BIRO d.o.o., Žalec — računovodstvo in davčno svetovanje od leta 1991.
Viri in pravna podlaga
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), 60. člen
- Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), 64. člen
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2), poglavje o dohodku iz kapitala
- Pojasnila Finančne uprave RS
Članek je informativne narave in ne nadomešča davčnega ali pravnega svetovanja za konkreten primer.